Skrben pregled pred prihodom
Že med letom je osebje potnikom razdelilo obvestila in vprašalnike carinske službe. V državo je prepovedano prinesti kakršnokoli hrano, rastline in živali. Ob prihodu sva carinikom povedala, da imava s sabo pohodne čevlje (sicer temeljito oprane in očiščene). Le-te so pregledali, jih prijazno ponovno očistili in dezinficirali ter nama zaželeli prijetno bivanje.
Na letališču sva prevzela avtodom, s katerim sva prepotovala oba otoka. Vožnja na NZ je varna, ceste so dobre, prometa je malo. Vozniki so disciplinirani, nikjer ni bilo nobene naglice in nestrpnosti. Na celotni poti sva prevozila 4760 kilometrov. Večino prenočišč ter vse izlete sva rezervirala že od doma.
Avtodom je odlična izbira za potovanje po NZ, saj je na voljo veliko kampov z vzornimi sanitarijami in urejenimi kuhinjami, v katerih si popotniki pripravljajo hrano in ob tem izmenjujejo vtise in izkušnje s poti.
Russel in Bay of Islands
Prva točka na najini poti je bil Russel, majhno, zaspano mestece z lepimi in urejenimi lesenimi hišami in majhnimi restavracijami, v katerih sva si privoščila lokalno specialiteto, odlične ostrige.
Russel je odlično izhodišče za obisk Bay of Islands. Iz pristanišča se odpira pogled na številne večje in manjše otočke, ki ležijo v zalivu.S katamaranom sva obiskala Cape Brett Lighthouse in Hole in the Rock.
V Waitangi sva obiskala Waitanga Treaty Grounds (mesto podpisa mirovne pogodbe med Maori in Angleži l. 1840).
Ninety Mile Beach
Zelo zanimiv je bil izlet z avtobusom do plaže Ninety Mile Beach. Plaža je v resnici dolga 60 milj, a nič zato! Vožnja po plaži je bila zelo zanimiva, voznik nam je z veliko humorja pripovedoval različne zgodbice. Po plaži smo se tudi sprehodili in videli kar nekaj razbitin avtomobilov, ki so ostali v pesku, ker jih je med vožnjo ujela plima. Vrhunec izleta je bila vožnja oziroma “sankanje” po sipinah”.
Najsevernejša točka in najstarejše drevo
Sprehodili smo se do svetilnika na Cape Reinga, ki leži na najsevernejši točki severnega otoka. Cape Reinga je za Maore sveti kraj, kjer duše umrlih vstopajo v podzemni svet.
Obiskala sva Waipoua Kauri Forest, ki predstavlja zadnji preostali del pragozda na NZ. V gozdu rastejo drevesa vrste kauri. Najbolj znano je drevo z imenom Tane Mahuta, visoko 51 m, s 1500 leti je najstarejše drevo na NZ).
Rotorua- center maorske kulture
Rotorua je ena najbolj znanih turističnih točk na severnem otoku. V mestu so številni termalni vrelci, jezerca, reke, vsepovsod je prisoten zelo močan vonj po gnilih jajcih oz. vodikovem sulfidu. Rotorua je center maorske kulture. Južno od mesta Rotorua leži Whakarewa Thermal Area, v kateri so Te Puia Carving School, Whakarewa Thermal Village (v obeh prikaz maorske kulture in življenja v preteklosti), Pohutu gejzir, Geyser Flat (terasasta pokrajina z vrelci in gejzirji).
S skupino popotnikov sva obiskala Tamaki Maori Village, kjer so nas sprejeli v skladu z maorskim običajem. Izbrati smo morali svojega “poglavarja”, ki se je v imenu skupine predstavil maorskemu poglavarju. Sledil je tipičen maorski pozdrav z drgnjenjem nosov, nato so nam domačini prikazali običaje in maorske plese, uživali smo v tipični maorski hrani, pripravljeni na starodaven način.
Utrinki s predstave, prikaza maorskih običajev in kulture.
Vrelci, gejzirji, vulkani, …
Na severnem otoku je veliko termalnih vrelcev in gejzirjev. Obiskala sva Waimangu Volcanic Valley ter Wai-O-Tapu thermal Wonderland, v katerih so številni gejzirji in jezerca pisanih barv in seveda vsepovsod prisotni vonj po gnilih jajcih.
Na jugu severnega otoka leži narodni park Tongariro. V njem je še delujoči vulkan Mt. Ruapehu, ki je nazadnje eksplodiral l. 1995. Na gori so snemali film Gospodar prstanov. Lepote narodnega parka sva si ogledala na poletu z manjšim letalom.
NP Tongariro in Mt. Ruapehu iz zraka.
Severni otok sva zapustila v Wellingtonu. Nadaljevanje potovanja si lahko preberete tukaj.
Pišeta: Filip in Janja Simoniti
Komentirajte!
Ste si sami že kdaj ogledali katero od opisanih lepot Nove Zelandije?
