OKROG SVETA V ŠTIRIH MESECIH

Beja Prohart

Za začetek … sedem evropskih

Sem ena tistih srečnic, ki ji je uspelo doseči nekaj, kar vsekakor ni namenjeno vsakomur. Preko natečaja Potuj po svetu s Sparom (See the world with Spar) sem dobila priložnost za štirimesečno brezplačno potovanje po svetu. Vse, kar sem morala storiti, je le redno poročati z destinacij – pripravljala sem video prispevke, pisala blog in objavljala fotografije.

Za pripravo na potovanje okrog sveta sem imela le en mesec časa, tako da je bil ta precej kaotičen. Naj omenim, da je bila izbira, kje bom spala, kako bom do tja prišla in katera mesta bom v posameznih državah obiskala, v večini moja. Spar pa je poskrbel za letalske karte iz ene države v drugo. Na koncu mi je le uspelo vse urediti, čeprav načrta, kam bom potovala, ko prispem v načrtovane države, nisem imela. Svojo dogodivščino sem začela z mesec in pol dolgim evropskim “Grand tourom“. Obiskala sem Madžarsko, Italijo, Anglijo, Irsko, Dansko in Norveško. Zadnja evropska postaja pa je bila mogočna Moskva. Pot sem nato nadaljevala do Kitajske, kamor sem potovala s transmongolskim vlakom, po 100 let stari, najdaljši železnici na svetu (transsibirska železnica), na kateri sem doživela mnogo presenečenj. Po Šanghaju sem obiskala Avstralijo, kjer sem uživala v neskončno lepih sončnih zahodih na obali. Zadnji mesec potovanja pa me je popolnoma premamila drugačnost črne celine, pot me je namreč zanesla v Afriko, kjer sem neskončno uživala ob popolnoma novem načinu življenja in razmišljanja. Za povišan srčni utrip pa so poskrbele adrenalinske dogodivščine (preživela sem najnevarnješi rafting na svetu …).

Budimpešta

Svoje potovanje sem začela romantično – z vlakom …, kamor sem prispela na svojo prvo postojanko – v Budimpešto. To veličastno mesto, ki spominja na arhitekturno kraljico Prago, sem obiskala že drugič, a zagotovo ne zadnjič. Vsi ti prelepi mostovi, alternativno vzdušje, polno umetnikov in dih jemajočih zgradb te navdušijo. To so poleg svetovno znanega Sziget festivala razlogi, zakaj bi vsak moral čez mejo na obisk Budimpešte, ki nas z vlakom (povratna vozovnica) stane le 50€.
Nočni pogled na osvetljeno Budimpešto.
Na sliki je eden od simpatičnih lokalov (značilnih za Budimpešto), kjer so ljudje s kozarčkom vina klepetali ob prijetni glasbi.

Čarobna Italija

Pot sem po nekaj dneh nadaljevala proti italijanskemu Milanu, kjer sem zaradi svoje lahkomiselnosti skoraj prespala na cesti. To so bili tisti nauki na začetku potovanja, ki so me naučili, da ne smeš računati na internetno povezavo in na to, da boš mimogrede našel prosto sobo v ugodnem hostlu. Iz Milana sem se z vlakom odpravila po majhnih mestecih čarobne Toskane. Našla sem jih tako, da sem na spletnem zemljevidu približala najmanjša mesta, ki so bila na poti do Rima. Tista, ki so me najbolj prepričala s fotografijami in so bila dostopna z železnico, sem tudi obiskala. Če načrtujete potovanje po Toskani, vam priporočam ogled majhnih obmorskih mest, kot so Sori in Zoagli. Zadetek v polno pa je mesto Perugia oziroma vas Casa Nuova, v kateri sem naletela na čudovito kmetijo. Da sem jo našla, sem z železniške postaje morala še dobrih 20 minut pešačiti. Prespala sem v veliki italijanski hiši sredi toskanskega grička, kjer sem spoznala kar nekaj alternativnih popotnikov. Uživala sem ob pogledih na živali, ki so se pasle v okolici. Najbolj pa me je navdušil bazen in nepozabno vzdušje s pravimi domačimi testeninami. Italija mi je ostala v spominu kot čarobna in romantična. Nadaljevala sem z obiskom Firenc, kjer sem nesrečno padla na ponaredek Davidovega kipa. Nato sem si ogledala še Sieno in za konec večno mesto Rim. Zadovoljna sem po dolgem času na peklenski vročini komaj čakala, da odletim proti naslednji destinaciji.

Cosmopolitanski London

London, ki ga imam že od nekdaj rada, me tudi tokrat ni razočaral. Kljub temu, da sem morala zaradi poškodovanega rebra (ker sem v Firencah padla na Davida :)) v Londonsko bolnišnico, je bil moj čas tam dobro izkoriščen. Med iskanjem poti do bolnišnice sem se izgubljala po Sohu in v bohemskih gostinskih lokalih skušala spreobrniti katerega od gejev. Zabavni izziv je bil neuspešen. Naslednji dan sem preživela na slavnem Camden marketu in v londonskih parkih. Na poti po Londonu me je najbolj presenetilo sončno vreme, ki je v Angliji prava redkost. Naslednje dni sem se napotila proti mestu Manchester. Na poti do tja sem obiskala še Oxford in Bath. Oxford me je naravnost očaral. Zaljubila sem se v ta neverjeten občutek vrnitve v zgodovino. Zdelo se mi je, kot da tam občudujem življenje »mrtvecev«. Srhljivo, neopisljivo, a čarobno. V Manchestru, ki me sicer ni prepričal, sem imela srečo, saj sem bila tam priča paradi ponosa. Super zabava in dobri ljudje, katerih mišljenje je neprimerljivo bolj odprto od naše konzervativne kulture.
Camden market je slavni londonski market, kjer najdemo polno različnih trgovin in zanimivih modernih izdelkov, lokalov in predvsem ljudi. Za ogled Camden marketa priporočam, da si vzamete vsaj pol dneva.
Picture
Znamenita univerza Oxford, ki me je očarala. Tako njena zunanjost, kakor tudi notranjost. Zaljubila sem se v ta neverjeten občutek vrnitve v zgodovino. Srhljivo, a čarobno.

Čarobna Irska

Po enem mesecu na poti sem doživela kar nekaj presenečenj. Vendar sem se prihajajoče postaje najbolj veselila. Pivo, muzika in meni najljubša zelena barva. Ste že ugotovili? Priletela sem v Dublin. Mesto, polno pubov in žive glasbe, me je prevzelo. Glasbo izvajajo le moški, največkrat kar moški brez posluha. Ogledi različnih znamenitosti so sicer zanimivi, a svoj čas raje izkoristite za druženje z domačini in uživanje v pubih. Dnevni izlet, na katerem sem šla na ogled Wicklow gora, je tudi v meni vzbudil tisto malo ženskega čuta, saj je kraj neizmerno romantičen. Neskončna polja vijolične sivke, kamniti mostovi ter majhni slapovi … Na Irskem sem se napotila proti jugu, obiskala sem simpatičen Cork, mrtvo mestece Tralee in živahen, meni najljubši, Galway. Živahne ulice, polne glasbe in veseljaških ljudi, ki nikoli ne spijo, so tudi mene le redko pustile k počitku. Zabava, zabava, zabava … 🙂 … Med tem seveda nisem izpustila obveznega ogleda slavnih Moherjevih klifov. Počasi se je čas za moj obisk Irske iztekal. Iz Dublina sem na izredno turbulentnem letu brez večjih pričakovanj nadaljevala pot proti naslednji državi.
Picture
Neskončna polja vijolične sivke, kamniti mostovi, majhni slapovi, zelena pokrajina … vse to in še več je možno občudovati na Irskem, ki si obiskovalec res zapomni po izjemnih naravnih lepotah in čudovitih barvah.
Picture
V Galwayu, prijetnem študentskem mestecu, se ves čas nekaj dogaja. Tole je bil eden od večerov, ki ga ponavadi organizirajo hostli, ko te lokalni vodnik pelje iz lokala v lokal. Lokali so si med seboj sicer podobni, a je muzika, ki je prav povsod izvajana v živo, v vsakem lokalu nekaj posebnega. Tudi ulice čez dan so polne glasbenikov in mladine, ki to mesto enostavno oživijo.

Država najsrečnejših ljudi

Danci so po statističnih podatkih eni najsrečnejših ljudi na svetu. Moj prvi vtis na žalost ni bil čisto takšen, saj me je Kopenhagen prvi dan razočaral. Kmalu sem ugotovila, da sem bila jaz tista s slabim dnevom in to mesto vsekakor ni razlog za kakršnokoli negativnost. Danci so, za razliko od preostalega sveta, ljudje, ki skoraj ne poznajo stereotipov. Nobenih težav nimajo s posedanjem na pokopališču, ki je hkrati tudi izredno popularno sprehajališče za mamice z otroki. Nenavadno ni niti sončenje poleg grobov. Tudi marihuana jih ne pretrese. V predelu mesta Cristiania, kjer je marihuana legalizirana, se počutiš zakajeno, še preden si privoščiš dim. Marihuana je legalizirana le na tem predelu mesta, pa še to ne po zakonu, gre zgolj za nekakšen konsenz. Cristiania sicer ponuja tudi fantastično in nenavadno arhitekturo ter poslikave. Če obiščete Kopenhagen, si morate obvezno sposoditi kolo, poskusiti hot dog in preživeti dan kar tako, brez načrtov. Louisiana, muzej sodobne umetnosti, ki se nahaja severno od Kopenhagna, naj bo ena tistih kulturnih ustanov, ki jih morate obiskati. Karkoli boste počeli v tem mestu, se boste imeli lepo. Če ste mi vsaj malo podobni, se lahko zgodi, da boste kmalu v Kopenhagnu začeli iskati zaposlitev! 🙂
Barvita Cristiania me je s svojimi hišami vesoljskih oblik v najrazličnejših barvah popolnoma navdušila.

 

Picture
Takole sem spila svojo jutranjo kavico in v svoj dnevnik zapisovala svoje zmedene misli :)… na pokopališču.

Umazano, nevarno in drago – Oslo

S trajektom smo čez noč pripluli v oderuško dragi Oslo. Zamrznjena pizza je stala 18€, pivo 8€, pollitrska plastenka vode v trgovini najmanj 3€. Človek bi si mislil, da s tako visokim standardom Norvežani živijo kvalitetno življenje. Oslo je bil zame čisto razočaranje, na ulicah je polno narkomanov, beračev in tresočih se ljudi, ki hrepenijo po igli. Oslo je umazano, neprijetno, nevarno in drago mesto. Po drugi strani pa je opera v Oslu ena najlepših zgradb, ki sem jih videla v življenju. Ne glede na vreme, je to skandinavsko mesto park skulptur. Sproščena arhitektura, ki sama zase uprizarja intenzivno čustvo in svojo zgodbo. Začutila sem sočutje do teh marmornatih umetnin. Žive so, žive pripovedujejo in delijo svojo zgodbo z nami …
Picture
Prva točka, ki smo jo obiskali v Oslu, je bila smučarska skakalnica, ki nudi čudovit razgled nad mestom.
Picture
S Spar poročevalci smo obiskali Flamsbano (Norveško The Flåm Line), kjer smo bili navdušeni nad pokrajino in naravo.

Prvo srečanje z vsemi zmagovalci mednarodnega natečaja Potuj po svetu s Sparom

Na Norveškem sem se prvič srečala z vsemi ostalimi zmagovalci mednarodnega natečaj Potuj po svetu s Sparom: Carina iz Južnoafriške republike, Irec Darren, tipičen Italijan Paolo in jaz smo najeli avto in se odpravili proti severu. Ponovno me je prevzelo navdušenje nad čudovito naravo, milijoni slapov, mavricami in fjordi. Flam je ena najlepših železniških prog na svetu, ki te odpelje na ogled Aurlandsfjordov in ti ponudi nepozabno doživetje. V mestu Voss smo našli za norveške razmere dokaj ugoden hotel, kjer smo tisto noč prenočili. Za večerjo smo si skuhali lososa, ki je bil za naše že skoraj prazne denarnice dobra rešitev. Po tem fantastičnem doživetju nas je Norveška presenetila še enkrat. Spar se je odločil, da nas pošlje na ogled otoka, ki se nahaja v arktičnem krogu. Depresiven majhen hladen otok v megli. Sreča je bila na naši strani, saj bi se lahko vrnili razočarani in premraženi, mi pa smo doživeli severni sij! Fluorescentno svetlo zelena, ki po mrzli noči sveti s temnega neba, je nekaj izjemnega.

Flamsbano – čudovita pokrajina, kjer te očara čudovit preplet tradicionalne arhitekture z neokrnjeno naravo.

Veličastna Moskva z nesramnimi prebivalci

Naslednje mesto, ki smo ga obiskali, je med Slovenci zelo priljubljeno. Mnogi bi radi obiskali veličastno Moskvo. Sama se sprašujem, zakaj … Nesramni ljudje, brez manir, brez nasmehov, ki so polni sovraštva do turistov. Na zemljevidu, ki ga resnično s težavo dobiš, so ulice napisane v latinski pisavi. Označevalne table z imeni ulic pa so napisane v cirilici. Primerjava je v takem primeru izredno otežena. Vožnja z metrojem tujcem skorajda ni na voljo. Katastrofalna izkušnja Moskve mi je pustila polno slabih, a vendar izredno zanimivih vtisov. Še nikjer me niso tolikokrat zmerjali ali me nadirali. Trije dnevi, preživeti v Moskvi, so bili predolgi …

Po zadnji noči v Moskvi smo se s petimi Spar reporterji odpravili na dolgo pot z najstarejšo železnico na svetu. V naslednjem delu moje poti vam zaupam umazano in lačno izkušnjo z zelenimi jajci in vonjem po pokvarjenih ribah …

Vseeno pa je ogromno znamenitosti, ki se jih splača ogledati, kot npr. številne cerkve, Kremelj, Leninov mavzolej, Rdeči trg, podzemna železnica …
Moskva in zagrenjeni ljudje me niso prepričali.

Komentirajte!

Ali si tudi sami želite potovati okrog sveta? Katere dežele in znamenitosti bi vi najraje obiskali oziroma si jih ogledali?